»Postavil je svoj temelj na skalo« (prim. Lk 6,48).
Župnija Dražgoše Vas vabi na slovesno sv. mašo in akademijo ob 50. obletnici blagoslova temeljnega kamna cerkve, ki bo v soboto, 18. oktobra 2014, ob 17. uri v župnijski cerkvi sv. Lucije v Dražgošah. Slovesno somaševanje bo vodil zlatomašnik prelat Anton Slabe.
Po akademiji bo sledila pogostitev v prostorih pod cerkvijo.
Vljudno vabljeni!
Tine Skok, župnik
Iz kronike župnije Dražgoše
Ocepek Maks (1994). Dražgoška kronika. Loški razgledi, letnik 41,vir: http://www.dlib.si
Arhitekt Bitenc je 19. julija določil lego cerkve. Dražgošani, ki so prej sekali les in mleli pesek, so 22. julija začeli z izravnavanjem zemljišča, kjer bo stala cerkev. Tedaj je bil prestavljen tudi zvonik. V juliju so tesarji pripravljali les za ostrešje so darovali vaščani »Pri cerkvi«, les za strop pa je bil iz cerkvenega gozda.
Pri gradnji cerkve sta zelo požrtvovalno sodelovala ključarja Andrej Marenk,»Pikc«, in Silvester Lotrič, »Markon«, posebno prvi, katerega je Bog prav gotovo prav za to delo ohranil pri življenju. Na dan, ko so Nemci klicali može in fante k cerkvi, je on stregel Nemcem z žganjem in kruhom. Ti so mu svetovali, da mu ni treba iti k cerkvi. To ga je rešilo smrti. Bil pa je odpeljan v koncentracijsko taborišče, ki ga je preživel in se peš vrnil domov.
Med tem je bil župnik 3. julija povabljen k sodniku za prekrške, ki ga je zasliševal o tistih dozdevnih prekrških, za katere ni imel nobenih dokazov in od župnika seveda ni dobil priznanja. Tega sodnik tudi ni dobil pri ponovnem zaslišanju 17. julija 1964.
23. julija 1964 pa je prišlo tako težko pričakovano gradbeno dovoljenje, izdano 17. julija. Z gradbenim podjetjem Tehnik iz Škofje Loke je sledil 29. julija dogovor o gradnji cerkve, 13. avgusta pregled pogodbe in potem podpis. Nadzorstvo pa je prevzel ing. Bertoncelj preko Stanovanjskega sklada. 7. septembra pa je bil z ing. Bitencem in Bertoncljem sklenjen dogovor o gradbeni spremembi prostora pod cerkvijo.
Po uradnem zakoličenju 4. avgusta in predhodnih pripravah, se je 11. septembra delo pri cerkvi začelo. Izvajalec je predvidel, da bo do srede oktobra že zgrajena plošča nad spodnjimi prostori. Zato so stekle tudi priprave za blagoslov temeljnega kamna.
Za blagoslov je bil določen 18. oktober. Ing. Bitenc je napravil načrt za temeljni kamen, prof. Maks Miklavčič pa je v sodelovanju s prof. Šolarjem sestavil listino, ki bo vložena v temeljni kamen. V začetku oktobra pa je bilo več deževnih dni, ki so ovirali delo. Zato do 18. oktobra ni bila zalita plošča nad spodnjimi prostori. Položeni so bili samo armatura in opečni kvadri. Vendar to slovesnosti ni nič motilo.
Dan blagoslova temeljnega kamna prve nove cerkve po vojni v nedeljo, 18. oktobra 1964, je bil v vsakem pogledu res lep dan. Bilo je zelo lepo vreme, bil je zelo velik obisk domačinov in okoličanov, ki so lepo napolnili prostor na hribu nad bodočo cerkvijo in s pevskim zborom lepo sodelovali pri bogoslužju. Okrog stolnega prošta dr. Stanislava Leniča, ki je namesto nadškofa, odsotnega zaradi koncila v Rimu, blagoslovil temeljni kamen, se je zbralo veliko duhovnikov.
Gospod prošt je imel čudovito pridigo, v kateri je veselje ob tem blagoslovu temeljnega kamna primerjal z veseljem, ki so ga izražali Judje ob posvetitvi templja, ki so ga na razvalinah prejšnjega zgradili po vrnitvi iz suženjstva. Potem je profesor dr. Maks Miklavčič prebral spominsko listino, napisano na pergament:
V letu gospodovem 1964, ko je drugo leto vladal Cerkvi papež Pavel VI., ko je drugo leto vodil ljubljansko nadškofijo dr. Jožef Pogačnik, ko je tretje leto zasedal v Rimu II. Vatikanski cerkveni zbor, povemo rajnim v spomin, živečim v opomin:
Pred 22 leti je zagrabil Dražgoše vojni vihar: vanj je vdrl sovražnik, postrelil moške, razgnal žene in otroke v druge kraje, vas oplenil in požgal, nato pa še vsak dom iz temeljev razstrelil, nazadnje tudi farno cerkev sv. Lucije - prav tristo let po njenem posvečenju. Po vojni se je večina družin vrnila na uničene domove. Z želeno voljo, neutrudnim delom in zvesto medsebojno pomočjo so si z zaupanjem v Boga sezidali nove domove in uredili življenje. Odkar domovi spet stoje, žele Dražgošani, da dobi tudi njihova far a primeren skupni dom v novi cerkvi. Ta naj priča o neomajni veri v troedinega Boga in Mater Marijo in iz katere so zajemali moč prejšnji rodovi in jo želi zajemati novi rod, zvest materi sv. Cerkvi. Če je stala stara cerkev, posvečena zavetnici sv. Luciji, nad hišami pod goro, naj bo nova cerkev sredi med njimi, da bo tako središče skupnega življenja. V njej naj se zbira novi rod k daritvam in molitvam, da ga bo v častnem življenju, trpljenju in delu hranila za večno življenje, krepila zvestobo v družinah in budila nesebično ljubezen - da se nikoli več ne ponove grozote preteklosti.
Složna skupna volja je postala dejanje po živem prizadevanju in požrtvovalnosti faranov, ki jih je vodil župn. upravitelj Maks Ocepek, hkrati še dušni pastir Železnikov in Zalega loga. Tako je po načrtu, ki sta ga izdelala ing. arh. Tone Bitenc in Tone Mlakar, po oblastni odobritvi stavbno podjetje Tehnik iz Škofje Loke opravilo začetna dela. V nedeljo 18. oktobra je blagoslovil temeljni kamen gospod generalni vikar in stolni prošt dr. Stanislav Lenič, namesto nadškofa Pogačnika, odsotnega zaradi koncila v Rimu, ob slovesni asistenci duhovnikov in vpričo farnega občestva - s prisrčnimi spomini na drage rajne in z najlepšimi željami za vse žive in prihodnje rodove. Da se zacelijo rane sovraštva, naj se iz te cerkve razlivata v vsa srca LJUBEZEN IN MIR. V Dražgošah, na praznik sv. Luka, v letu gospodovem 1964.
Ko je bila listina podpisana in vložena v temeljni kamen, je g. prost kamen blagoslovil in vzidal. Ob koncu maše je vsem prav iz srca privrela zahvalna pesem.
Foto: arhiv župnije Dražgoše