O župnišču

• 

Zgodovina

Ideja o gradnji sedanje stavbe župnišča se je rodila iz nujne potrebe po ureditvi primernega stanovanja za župnika in kaplana. Staro župnišče je bilo namreč skupaj s cerkvijo in ostalimi objekti zažgano leta 1944.

Župnik Ocepek v kroniki župnije piše, da se je ob prihodu v tukajšnjo župnijo moral naseliti ''na kaplaniji'', kjer je bival tudi cerkovnik z družino. Ko je bil imenovan še prvi povojni kaplan, g. Rudolf Tršinar, so se potrebe po novi stavbi še povečale. Takoj se je porodila misel, da bi na mestu nekdanjega župnišča zgradili novo, vendar je ''oblast načrtovala, da bi podrli še nekaj malih hiš in na tem prostoru zgradili hotel. Zato je bila 18. 8. 1961 kupljena hiša št. 82 (81), v katero se je preselil cerkovnik.'' (Kronika; str. 4).

V letu 1967 pa se je pokazalo tudi upanje na gradnjo novega župnišča. Oblast je zaradi pomanjkanja denarja opustila misel na gradnjo hotela. Tako so bili pri gradbenem podjetju Tehnik v Škofji Loki naročeni načrti za župnišče. Lokacijsko dovoljenje za župnišče je bilo izdano 18. 7. 1967. 23. 1. 1968 je bila vložena prošnja za gradbeno dovoljenje; izdano pa je bilo 20. 2. 1969. Kmalu zatem se je gradnja začela. Z gradnjo novega župnišča je bila predvidena preselitev župnika v novo župnišče in cerkovnika spet ''na kaplanijo''. Ker tako hiša št. 82 (81) ni bila več potrebna, so jo prodali, izkupiček pa porabili za novo župnišče. V letih 1970-71 je gradnja kljub nekaj zapletom lepo napredovala. Na fasado je 24. 5. 1971 slikar Stane Kregar naslikal fresko svetega Krištofa.

Župnik se je preselil v novo župnišče 27. 5. 1971. Blagoslovil ga je nadškof dr. Jože Pogačnik. Ob tem je izrekel zahvalo vsem, ki so z denarjem in delom prispevali k tako važni pridobitvi za župnijo.

V zgodovini sedanjega župnišča velja omeniti dogodke iz leta 1979. Konec januarja je bilo veliko deževje, ki je povzročilo velik usad desno nad župniščem. Blato je zalilo ves prostor med župniščem in sosednjo hišo. Pri župnišču je mulj strl garažna vrata, prodrl pod avtomobil, ga za pol metra dvignil in porinil naprej v prostor pri cisterni. Predelno steno med garažo in učilnico je z mizami in stoli vred potisnil v kot učilnice. Zato je bila potrebna temeljita obnova teh prostorov.

V neurju na praznik vseh svetnikov 1990 je bila močno poškodovana župnijska cerkev, župnišču pa je bilo prizaneseno. Leta 2004 je bila načrtovana celotna preureditev župnišča s prizidkom dvorane, vendar ni bila realizirana. Zato je bilo v zadnjem času izvršenih nekaj nujnih obnovitvenih del. V juliju 2004 je bilo dvignjeno podstrešje. Zaradi dotrajanosti je bilo treba zamenjati tudi nekaj lesa ter vso kritino, skupaj s kleparskimi in nekaterimi zidarskimi deli. Podstrešje je bilo na novo obdano  z mavčnimi ploščami. Maja 2007 je bila garaža v pritličju dodana veroučni učilnici, ki je s to obnovo dobila sodobno podobo.

18. 9. 2007 so mesto, kot še nikoli doslej, pretresle katastrofalne poplave. Voda je pridrla po glavni cesti in Na placu dosegla neverjetnih 170 cm višine. Vdrla je tudi v župnišče, ki je bilo v višini cca. 50 cm poplavljeno po celotnem pritličju. Obnoviti je bilo treba vsa vrata, podboje, parket v pisarni in prebeliti stene.

Uporaba župnišča
Danes župnišče spet opravlja svojo funkcijo, prevzelo pa je tudi večino dogodkov, ki so se prej odvijali v pastoralnem Jegličevem domu, ki ga je bilo treba zaradi poškodb med poplavami porušiti. Spričo pestrega pastoralnega življenja v župniji smo večkrat soočeni z istočasnimi dejavnostmi, zato upamo na nov pastoralni dom, ki bo v tem smislu razbremenil tudi župnišče.