Cerkveno leto
Cerkveno leto
Cerkveno leto ali bogoslužno leto določa bogoslužna opravila Katoliške Cerkve za vsak dan v letu. Od leta 1582 Katoliška Cerkev za ta namen uporablja gregorijanski koledar, ki je hkrati postal tudi svetovno najbolj razširjeni koledar. Koledar cerkvenega leta določa razpored praznikov, bogoslužnih opravil in branja božje besede. Razpored svetniških godov prikazuje koledar svetnikov. Bogoslužno leto je popotnik vere, ki nas vedno vodi h Kristusu: rojstvo, smrti in vstajenje za rešitev sveta. Vrhunec bogoslužnega leta je velikonočno tridnevje, ki doseže vrh v obhajanju Jezusovega vstajenja.
Adventni čas
»Veseli se, milosti polna, Gospod je s teboj!« (Lk 1,28).
Advent začnemo v pričakovanju in upanju. Ta čas nas pripravlja na Odrešenikovo rojstvo. Advent traja štiri tedne, začne pa se na predvečer nedelje 30. novembra ali temu datumu najbližje. Advent je najintenzivnejši proti koncu, ko se z božično devetdnevnico, od 17. do 24. decembra, pripravljamo na Gospodovo rojstvo. Božič kot praznik izhaja iz prve polovice 4. stoletja, šele v 6. stoletju pa se je razvil tudi čas priprave, premišljevanja in spokornosti na ta praznik in kasneje je dobil ta čas izrazit bogoslužni značaj. Bogoslužna barva v adventnem času je vijolična.
V adventnem času praznujemo praznik Marijinega brezmadežnega spočetja (8. december). Na ta dan se spominjamo posebne milosti, ki je je bila deležna Devica Marija, Jezusova Mati – zaradi posebne milosti Božjega materinstva je bila obvarovana madeža izvirnega greha, s katerim smo zaradi greha Adama in Eve zaznamovani vsi ljudje in se nam izbriše pri zakramentu sv. krsta, s katerim se včlenimo v občestvo/skupnost Cerkve. Krščanstvo govori o novem človeku, ki izhaja iz božje milosti. Marija je za Cerkev ta novi človek v najčistejši obliki.
Božični čas
»Sprejeti Odrešenika in ga prepoznati v ponižnem dojenčku, ki leži v jaslih. To je skrivnost božiča.« (zaslužni papež Benedikt XVI.)
Božični čas se začenja na predvečer praznika Gospodovega rojstva in traja do nedelje po prazniku Gospodovega razglašenja, to je vključno do nedelje Jezusovega krsta. Bogoslužna barva božičnega časa je bela.
V središču božičnega časa je božič – praznik Gospodovega rojstva. Praznik nas vsako leto znova spominja, da nas Bog tako ljubi, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje (prim. Jn 3, 17). Božični čas je kratek, a zelo bogat. Praznik Gospodovega rojstva ima osmino, ki se konča s praznikom Marije, svete Božje Matere, 1. januarja. Med osmino je nedelja svete Družine, ki jo sestavljajo Jezus, Marija in Jožef. Namen, zaradi katerega je Cerkev ustanovila ta praznik, je pokazati na Sveto družino kot vzor in izvir navdiha za vse človeške družine. Drugi zelo pomemben praznik božičnega časa je Gospodovo razglašenje, 6. januarja. Pri njem gre za razodetje Jezusovega božanstva. Najprej modrim, za tem ob krstu v reki Jordan, nato pa še na svatbi v Kani Galilejski. S praznikom Jezusovega krsta, v nedeljo po Gospodovem razglašenju, se konča praznovanje njegovega skritega življenja in začenja spomin javnega oznanjevanja in navzočnosti božjega kraljestva.
Postni čas
»To, kar nam daje resnično svobodo, zveličanje in srečo, je Božja ljubezen sočutja, nežnosti in delitve z nami.« (papež Frančišek).
V Katoliški Cerkvi na pepelnično sredo začenjamo postni čas, ki traja štirideset dni. Postni čas se skleni z večerno mašo velikega četrtka, ko nastopi velikonočno tridnevje. Na pepelnično sredo se po cerkvah vsako leto opravlja obred pepeljenja. Duhovnik verniku na glavo simbolično posuje blagoslovljen pepel, s čimer se navzven pokaže notranja razpoložljivost vernika za spreobrnjenje oziroma poboljšanje življenja. Duhovniki in ostali bogoslužni sodelavci v postnem času nosijo bogoslužna oblačila v vijolični barvi. Postni čas je spokorni čas in obdobje priprave na veliko noč. Kristjani v tem času pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu ter o njegovi velikonočni zmagi življenja nad smrtjo.
Pomenljiv vidik posta je poglobitev osebne povezanosti z Bogom, sredstva za doseganje tega cilja pa so poleg molitve in prejemanja zakramentov sprave in evharistije tudi odpovedi določeni razvadi ali dobrini ter dobra dela. V postnem času praznujemo praznik sv. Jožefa, 19. marca in praznik Gospodovega oznanjenja, 25. marca. Temelj vseh odlik sv. Jožefa je v tem, da je bil od vekomaj izbran za »ženina«, za deviškega moža Marije, iz katere si je druga božja oseba po moči Svetega Duha privzela človeško naravo, da bi odrešila vse človeštvo. Na praznik Gospodovega oznanjenja se spominjamo obiska nadangela Gabrijela pri Devici Mariji v Nazaretu. Oznanjenje Mariji pomeni spočetje Božjega Sina. Bogoslužje nas ob tem praznovanju usmerja na Kristusa in Marijo.
Velikonočno tridnevje
Bogoslužje velikega tedna nas usmerja v največjo skrivnost naše vere, v Kristusovo vstajenje. Vrhunec velikega tedna je velikonočno tridnevje: veliki četrtek, veliki petek in velikonočna vigilija na veliko soboto, ki nas uvede v veliko noč. Ti dnevi vsebujejo najgloblje sporočilo krščanstva: pripovedujejo o trpljenju, smrti in vstajenju Božjega Sina Jezusa Kristusa ter o postavitvi zakramentov svete evharistije in mašniškega posvečanja.
Veliki četrtek
Veliki četrtek je praznik evharistije in praznik duhovništva. Na ta dan se spominjamo, kako je Jezus obhajal zadnjo večerjo s svojimi apostoli. Jezus je pri zadnji večerji izročil svoje telo in kri v jed in pijačo. Obenem je postavil zapoved medsebojne ljubezni, kar je simbolično storil z gesto umivanja nog učencem.
Veliki petek
Na veliki petek se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Na ta dan je strogi post. Veliki petek je edini dan v cerkvenem letu, ko ne obhajamo sv. maše. Pri bogoslužju ob 15. uri, ko se spominjamo ure Jezusove smrti na križu, molimo križev pot.
Velika sobota
Na veliko soboto zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. Kjer še kurijo na trda goriva, gospodinje na ognju, ki ga zanetijo z blagoslovljenim velikonočnim ognjem, pripravljajo velikonočne dobrote. Velika sobota je sicer dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Velikonočni blagoslov jedil ima posebno simboliko. Namen blagoslova je, da se zavemo Božje dobrote in darov, ki smo jih prejeli od Boga, ter da začutimo Božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju. Velikonočno praznovanje začnemo z velikonočno vigilijo, ki nas s slovesnim bogoslužjem uvede v skrivnost Kristusovega vstajenja. Pri tem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in krstno bogoslužje oz. obnovitev krstnih obljub.
Velika noč
Velika noč je največji krščanski praznik. Ta dan se spominjamo največjega čudeža in temelja naše vere, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Po starodavni slovenski navadi so v jutranjih urah po župnijah vstajenjske procesije z Najsvetejšim. Skrivnost vstajenja lahko razumemo samo v moči vere, ki je presežni Božji dar. Velika noč je torej praznik veselja in upanja.
Velikonočni čas
»Kristus je vstal, pridite in poglejte!« (papež Frančišek).
Velikonočni čas traja petdeset dni od velike noči do binkošti. To je sedemkrat sedem dni. 40 dni po veliki noči obhajamo Gospodov vnebohod, ko se spominjamo Jezusovega odhoda v nebesa k Očetu. Jezus se je po vstajenju še 40 dni prikazoval učencem in izbranim pričam vse do vnebohoda. 50 dni po veliki noči pa obhajamo binkošti, praznik prihoda Svetega Duha. Po svetopisemskem poročilu je ta dan nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh. Beseda binkošti izvira iz grške besede pentekoste, to je petdeseti – petdeseti dan. Binkoštna nedelja sklepa petdesetdnevno praznovanje Kristusovega vstajenja. Delovanje Svetega Duha se je izrazito razodelo na binkoštni praznik, ko so bili učenci napolnjeni s Svetim Duhom in so začeli pogumno pričevati o Jezusu Kristusu in njegovem odrešenjskem delu. Tako so učenci v moči Svetega Duha vmesili kvas Božje besede v testo človeške zgodovine. Na prve binkošti je bila po delovanju Svetega Duha rojena Cerkev.
Čas med letom
Čas med letom, ki traja 34 tednov, je razdeljen v dve obdobji: začne se s ponedeljkom po prazniku Jezusovega krsta (ki velja številčno za prvo nedeljo med letom) in je prekinjen s pepelnico oziroma začetkom postnega časa. S ponedeljkom po binkošti se spet začne čas med letom in traja do prvih večernic prve adventne nedelje. Ta čas je posvečen »poti Cerkve« v vsakdanjem življenju.
V tem času praznujemo številne pomembne praznike:
2. februar: Gospodovo darovanje - Štirideset dni po božiču se spominjamo Jezusovega darovanja v templju (prim. Lk 2,22–38).
Praznik Svete Trojice obhajamo na nedeljo po binkoštih. Na ta dan se posebej poglabljamo v skrivnost verske resnice o enem Bogu v treh osebah, ki so Oče, Sin in Sveti Duh.
Sv. Rešnje telo in kri praznujemo na četrtek v drugem tednu po binkoštih. Posebej se spominjamo Jezusove navzočnosti v zakramentu sv. Rešnjega telesa in krvi. Na praznik so v navadi procesije, s katerimi verniki tudi navzven pokažemo svojo vero v Jezusovo navzočnost med nami.
29. junij: Praznik apostolov Petra in Pavla - Ta dan slavimo najbolj pomembna apostola: apostol Peter je bil prvi papež, apostol Pavel pa največji oznanjevalec evangelija vseh časov. Slovenski škofje na ta dan v stolnih cerkvah diakone posvetijo v duhovnike.
15. avgust: Marijino vnebovzetje ali Veliki šmaren, ko se spominjamo posebne milosti, ki jo je bila deležna Jezusova mati Marija. Ob zaključku njenega zemeljskega bivanja je bila z dušo in telesom vzeta v nebo. Veliki šmaren je največji Marijin praznik.
8. september: Marijino rojstvo - Na ta dan se spominjamo rojstva Božje Matere Marije.
1. november: Praznik Vseh svetih - V bogoslužnem koledarju se poleg velikih praznikov odrešenja in praznikov Device Marije, Božje Matere, vsak dan v letu spominjamo enega ali več svetnikov, ki so s svojim življenjem tako živo pričevali za Boga, da jih je Cerkev razglasila za svetnike, kar pomeni, da jih vernikom postavlja za zgled krščanskega življenja.
2. november: Spomin vseh vernih rajnih - Na ta dan se spominjamo in posebej molimo za vse umrle, ki so še na poti očiščevanja in polnega občestva z Bogom še niso dosegli.
Praznik Kristusa, Kralja vesoljstva zaključi cerkveno leto. Spominjamo se Gospodove obljube njegovega drugega prihoda v slavi in dovršitve človeške zgodovine.